Slovenska strana
     
Kdo so Starokatolicani? Morda veste da prvi Vatikanski koncil je bil zacetek Starokatoliške cerkve. Starokatoliška cerkev je del zahodne katoliške cerkve na svetu. Za nas nedeljena cerkev prvega tisocletja je pomemben nacin v katerem zidamo cerkvo danes. Starokatoliška cerkev živi na Avstrijskem in v drugih nemško govorecih deželah, a tudi Poloniji, Ceski, v ZDA in na Hrvaškem. (Hrvaška Starokatoliška cerkev, Branimirova 11, HR-Zagreb). Na Koroškem naša župnija danes šteje približno 1100 duš. Verniki živijo v Celovcu, Beljaku in na celem Koroškem. Starokatoliški škof živi na Dunaju. KRATKA ZGODOVINA CERKVE NA KOROŠKEM Kršcanstvo je na današnjih tleh KOROŠKE izpricano z izkopaninami že ob koncu 2. stoletja. Na ozemlju Koroške so bile škofije: Virunum (pri Celovcu), Teurnia (Spital a.d. Drau) in še nekaj drugih. Slovenski predniki so se s kršcanstvom prvic srecali ob staroselcih. Pokristjanjevanje Korošcev se je zacelo že v 6. in 7. stoletju (znani so poskusi sv. Kolumbana, sv. Amanda in drugih misijonarjev). Leta 745 se je karantanski knez Borut odlocil za kršcansko vero, da je dobil pomoc zoper Obre. Borutov sin Gorazd in necak Hotimir sta se kot talca dala krstiti v benediktinskem samostanu na otoku Chiemskega jezera na Bavarskem. Za Borutom je zavladal knez Gorazd, za njim pa Hotimir. V tem casu je Karantanija v celoti sprejela kršcanstvo. Pokristjanjevali so misijonarji iz Salzburga in Ogleja (ta je bil zaradi notranjih sporov v prvem obdobju manj dejaven). Kot poroca Conversio Bagoariorum et Carantanorum je salzburški škof Virgil misijonsko poslanstvo usmeril na Karantanijo in Panonijo. Njegov posebni poslanec pokrajinski škof Modest (umrl ok. leta 763) si je za misijonsko središce izbral Gospo Sveto. Nova vera se je ljudem priljubila in je tudi upor poganov po Hotimirjevi smrti ni unicil. Zdi se, da je upor bolj veljal tuji nadvladi kakor pa kršcanstvu. V pokristjanjevanje Slovencev so bile vkljucene tudi benediktinske opatije ob robu slovenskega ozemlja: Salzburg, Molzbichl, Innichen (769), Kremsmünster (777), Štivan ob Timavi, Možac in Rožac. Po dogovoru, ki sta ga leta 796 sklenila salzburški škof Arno in oglejski patriarh Pavlin II., je reka Drava postala meja med salzburško in oglejsko škofijo. Leta 811 je dogovor potrdil tudi Karel Veliki. Slovenci so se v teh mejah versko, narodno in kulturno oblikovali skoraj tisoc let. Obdobju misijonskega delovanja med Korošci je sledilo njegovo utrjevanje. Od sredine 10. do konca 11. stoletja se je na tem ozemlju izoblikovala mreža župnij, nadzor nad njimi pa so zaradi oddaljenosti škofijskih središc prevzeli arhidiakoni. V cas utrjevanja kršcanstva sodi nastanek Brižinskih spomenikov, najstarejšega slovanskega in slovenskega pisanega dokumenta. Nastali so sredi 9. stoletja, napisani pa so bili konec 10. stoletja. Gre za pergamentne liste, ki vsebujejo obrazca o splošni spovedi in homileticni opomin k pokori. Verjetno so bili del popotnega pontifikala nekega freisinškega škofa (ti so imeli vec posestev na Slovenskem). Danes jih hranijo v Münchnu. Severno od Drave je salzburški nadškof ustanovil tri majhne škofije: leta 1072 krško, 1219 sekovsko in 1228 lavantinsko. Bile so povsem odvisne od Salzburga in niso vplivale na kulturno in versko življenje Slovencev. Neurejene razmere v Cerkvi in družbi so privedle do reformacije. Okrog leta 1525 so se zaceli na Koroškem širiti protestantski nauki. Kljucna osebnost protestantizma je bil Primož Trubar, ljubljanski stolni kanonik, ki je zacel pisati slovenske knjige in je zacetnik slovenske tiskane besede. Leta 1550 sta izšla njegov Abecednik in Katekizem. Višek protestantskega delovanja pomeni celoten prevod Svetega pisma leta 1584.

 

Alt-Katholische Kirche
Alt-Katholisches Pfarramt für Kärnten und Osttirol,Kaufmanngasse 11,
A-9020 KLAGENFURT Tel: 0463- 512610 oder 0664-3046020 
Elektronische Post: office@alt-katholiken.at oder doellinger@chello.at.